|
Wilhelm
Tschinkel, Gottscheer Volkstum, Ljudska
izročila Kočevske, Koroška, ob Veliki noči, 1931.
Prevod: Čero Justina, Vesna Mislej, Igor Mislej -
V Kočevju, 1995.
NAPOVEDOVANJE VREMENA
Za kmete igra vreme
pomembno vlogo v njihovem življenju. Ves blagoslov njihovega dela je
odvisen od vremenskih razmer in neredko je lahko pridelek
uničen v nekaj kratkih minutah. Zato ni prav nič čudno, da skuša kmet na
vse možne načine in po raznih znamenjih ugotoviti kakšno bo vreme, da zna
neredko prisluhniti muhavosti vremena in se potem pravilno ravnati pri
svojem delu. Žal se vreme ne drži vedno po napovedih in ves vloženi trud
in znoj, ki ga je kmet prelil, je lahko zaman. Vsekakor pa naš pridni kmet
tu in tam le ugane pravo napoved in se potem vsakega pravilnega predvidevanja
dvakratno razveseli.
Mladi in mestni ljudje dajo bolj malo na domače vremenske napovedi, zato
je morda še čas, da prisluhnemo in se morda zopet začnemo ravnati po starih,
na stoletnih izkušnjah slonečih napovedih. Mnoge od njih so pozabljene
in izgubljene v davnini, nekaj pa jih še živi v ustnem izročilu in so podane
v sledečem poglavju.
Kmetje so veliko pozornost polagali na to, od kod piha veter. Če je na
primer v ljubljanski kotlini jasno in vedro, potem bo zanesljivo lepo
vreme, kajti stara vremenska napoved pravi: ’Če se ljubljanske gospe
(Alpe) dol smejijo, bo lepo vreme.’
Tudi obnašanje živali napoveduje vreme in vremenske spremembe. Če čriček
cvrči pod večer, bo vreme lepo. Če se mačka s tačkami umiva in čedi kožuh,
bo slabo vreme. Enako lahko pričakujemo deževno vreme, če krt leze iz zemlje,
ker se boji utopiti. Če kliče sova ali laja lisica, bo kmalu zahodni veter
dobil premoč nad ostalimi vetrovi. Če si kure trebijo uši iz perja, bo
deževalo. Če pa kokodajsajo pozno v večer, lahko kmet pričakuje močno deževje.
Kadar delajo ose gnezda v zemlji, se pričakuje huda in ostra zima. Tudi
visoka in ozka mravljišča so zanesljiva znamenja prihajajoče hude zime.
Če letijo vrane jeseni razkropljene stran, se obeta bolj mila zima z malo
snega. Kadar pa letijo v strjeni jati, bo zima huda in bodo morali ljudje
še za veliko noč hoditi v gosjem redu.
Tudi kravje mleko se baje ravna po vremenu; kadar se peni, bo kmalu dež.
“Marčevski sneg je beračev gnoj,” ali pa: ”Če se marec slabo začne, se
dobro konča,” menijo starejši ljudje. Moker april ter mrzel maj dasta kmetu
obilo sena in slame. Če pade sneg spomladi na listje, bo tako tudi jeseni.
Če praprot jeseni zgodaj porumeni, bo sledila dobra letina pšenice. Prav
tako bo pšenice v obilju, če je dosti popkov na leski. Več kot je pikic
(vbodov od insektov) na bukovem listju, toliko gudnov manj bo pri pšenici
(bo slaba letina).
Tudi dnevi v tednu oziroma dnevni čas lahko kaj povedo o vremenu. Petek
glede vremena nikoli ne drži s tednom. Če začne deževati, ko vstanejo gospodje,
bo še dolgo deževalo, če pa začne takrat, ko vstane kmet, bo kmalu nehalo.
Mavrica zgodaj zjutraj napoveduje lepo vreme. ’Zvečer nebo rdeče, zjutraj
krzno potrebno!’ se glasi drug vremenski pregovor.
Če pade slana, se vreme spremeni v dveh dneh. Kmet ne vidi rad, da lešniki
bogato obrodijo, kajti takrat njemu ostane bolj malo pridelka. Če petelin
poje na gnoju, bo vreme še naprej lepo. Če pa kure kljujejo travo, se bliža
obdobje slabega vremena. Kadar v jeseni listje zgodaj odpada, bo dobra
sadna letina. V nasprotnem primeru pa bo zima huda, ampak kratka. Če se
listje vrtinči in zbira okoli drevesa, bo verjetno dobro leto. Dokler še
sneg teži drevesa, lahko vedno pričakujemo še nov sneg. Če se medved motovili
še v pozni jeseni naokrog, lahko pričakujemo milo zimo. Če se skrivajo
ptički pod streho, je to napoved slabega vremena. Pred snegom živina žre
z veliko požrešnostjo. Kadar je nemirna pri pitju ob mlaki, bo prav tako
sledilo slabo vreme. Če pajek splete mrežo na prostem, bo slabo vreme.
Če pozimi grmi proti večeru, zagotovo ne bo snežilo. Če poleti fižol raste
čez palice, bo pozimi visok sneg. Če se zgodaj jeseni srne pasejo izven
gozda, bo zima zgodnja. Če pri vseh svetih (prvi november) srne menjajo
dlako, bo zima dolga. Če se med dežjem na vodi delajo mehurji, se obeta
dolgo deževje.
Velik pomen pri napovedi vremena imajo cerkveni prazniki in dnevi posvečeni
svetnikom Kmet je posebno vesel, če zima za božič pokaže vse svoje zobe.
’Če se jé za božič potico v izbi, potem se jé velikonočni kruh na prostem.’
Močno zasnežena drevesa na božič napovedujejo dobro žitno letino in bogat
pridelek ovsa. Tisti veter, ki piha na božični večer čez deželo, bo prevladoval
še celo leto. Če je na božični večer mračno in čemerno, bo kmetu kmalu
pošla krma - čemerna polnočnica, prazna lopa. Če je na novoletno jutro
lepo, jasno vreme, potem ostane ’postelja topla’, kar pomeni dobro leto,
če pa je megleno, te ’žre v revščino’, kar pomeni, da bo leto slabo.
’Velike ledene sveče, lep lan!’ pravi stari pregovor. Zjutraj na Svete
tri kralje se ogleduje kmet okoli za vremenom in za meglo. Če pokriva vso
dolino, bo slaba letina, če pa se megle vlečejo čez hrib, bo letina bogata.
Če se na pustni torek sonce prikaže samo tako dolgo, da se osedla konja,
lahko pričakujemo bogato letino prosa. Lep in jasen pustni dan ne da plevelu
na njivah divje rasti, če pa nastopi slabo vreme, bo plevel vse prerastel.
Tudi medved se baje ravna po vremenu. Za Pavlovo zagodrnja: “Bodi lepo
kakor hočeš, ne grem še ven!” Če pa je vreme slabo in nevihtno, reče: “Bodi
slabo in viharno, jaz grem ven!”
Staro kmečko pravilo tudi pravi: ’Zgodnje grmenje, pozneje glad!” Če kmalu
po novem letu grmi, se lakota od kmeta stran ’odkotali’. Ko je Marijina
svečnica pred vrati, potem kmet nič več ne obupuje. Zanese se, da bo Marija
kmalu poslala prvi ognjeni žarek na zemljo. Za Marijino oznanjenje že prižge
večji ogenj na zemlji in sneg se začne tajati, pa naj piha zahodni ali
vzhodni veter. Kakor daleč za Marijino svečnico sonce posije pod streho,
tako daleč za Marijino oznanjenje sneg pojenjuje.
Kadar je na Gregorijevo (12. marec) lepo vreme, se reče: ’Sveti Gregor
bo šel gor, bo vse dol stresel!’ Če je na Petrovo lepo vreme, naletijo
kukavice pri svojem prihodu že na listje in travo.
Na veliki četrtek se pere mašna obleka. Če se hitro suši, lahko z zagotovo
pričakujemo lepo jesen. Če je na veliki petek, ko vzide sonce, nebo vedro
in jasno, bo v jeseni zgodaj padla slana. Če pa dežuje, potem dež tisto
leto ne bo prinesel nobenega blagoslova. Dež na velikonočno nedeljo pa
pomeni bogato sadno letino.
Kakršno vreme je za Štirideset mučenikov (10.marec), takšno bo nato še
štirideset dni. Na Svetega Gregorija dan kmet rad vidi dež - ’Gregorijev
smeh polni žaklje kmetu’. Ta dež utopi miši na poljih. Če pred Gregorijevim
mnogo ptic poje, potem so te mnoge po Gregorijevem tiho (ker je slabo vreme).
Če je Markov dan (25.april) lep, bo pridelek prosa obilen. Če dežuje na
Urbanov dan (25.maja), kmalu odpada sadje. Če dežuje osmega junija, bo
najverjetneje deževalo do Vidovega (15.junija). Če pa dežuje na Vidovo
(petnajsti junij), bo deževalo še štirideset dni.
Za Margareto (13.julij) naj bo vreme kar najbolj lepo, drugače se napovedujejo
prazni žaklji. Če je na Sv. Vida deževno in Sv. Petra megleno, potem bo
pridelek uničen.
Grmenje na Sv. Petra in Pavla - leske so polne lešnikov, grmenje na Ivanovo
- lešniki počijo in zgnijejo. Pravi kmet mora na Ulrihovo sejati repo,
za Ivanovo pšenico in za Petrovo zvečer oves pleti.
Kakršno vreme je na prvega septembra, takšno bo celo jesen. Nizki oblaki
za Sv. Lavrencija, celo jesen dežja dovolj. Sv. Luka (18.oktober) je hud
mož, saj kliče: “Uršula, beži z rožami, drugače ti jih potrgam!” Če za
Sv. Luka piha veter, bo kmalu sneg. Če je za Martinovo (12.november) slabo
vreme, bo zima mila, božič pa bo vseeno zelo zimski. Če za Martinovo gosi
capljajo po blatu, bodo za božič po ledu. Če se za Andrejevo (30.november)
spusti megla, bo ležala še nadaljnih sto dni.
Kakšna imena so si dajali ob prepirih
Kočevarji so po naravi krepostni, vrli in pobožni, kar se kaže tudi v načinu
izražanja. Prebivalci Kočevske so le redko uporabljali grobe besede in
grde kletvine. Kadar je že prekipelo, so se pri preklinjanju in zmerjanju
največkrat uporabljala imena živali in predmetov, ki so učinkovala kot
smešni vzdevki - npr. ’hruškica’ za majhne ljudi. Redkokdaj so si dajali
vzdevke, ki bi se tikali telesnih hib in nepravilnosti, razen morda v
primeru, ko sta bila soseda leta in leta v sporu in sta se dobesedno
bombardirala z vsem, kar jima je prišlo na pamet.
Večkrat Kočevarji niti niso vedeli za pravi pomen in smisel neke žaljivke,
ki so jo k njim zanesli sosedje. Tako starejši ljudje pri zmerljivki buzarun
niso vedeli, kaj dobesedno pomeni. Tudi so se zaradi razžalitve časti zelo
redko tožarili, saj so si znali pomagati sami in z besedami ugnati nasprotnika.
1. Tako so
se radi obmetavali z živalskimi in živinskimi imeni, kot so: pes, lisjak,
kuzla, vaška psica
(ta zadnji naziv je največkrat doletel
kakšno zelo opravljivo žensko), raca, krava, osel, tele, svinja, debeli
prašič, vamp, merjasec, pujcek, kozel, maček, krota, afna, kamela, smrdljivi
iztrebek, osa, majski hrošč, dihur.. Tudi deli telesa so bili na besednjaku
kot zmerljivke: čreva, medvedje črevo, opičji gobec, telečja glava, kačja
glava, svinjske oči.
2. Za čuda so se pri zmerjanju zelo ogibali besed v zvezi s svetimi stvarmi,
peklom ali strahovi, tako da si besede kot so hudič, satan, škratel, peklenšček,
čarovnica, ’sakrament’ zelo redko slišal. Toliko raje pa so uporabljali
naslednje besede: prekleto, ’frdamano’, ’krucifiks’, frfluht nohamol, ferfliks,
frdamlajt,..
3. Razmeroma nedolžne in zelo pogoste so bile zmerljivke, ki so se nanašale
na nežive predmete: stara kljuka, kuhalnica, kembel, tnalo, stara bergla,
greblja, svinjski škaf, žakelj moke, cepec, medvedje strašilo, lij ali
apnena jama (za pijance), oklešček, krepelec.
4. Bolj majhna je zbirka zmerljivk, ki se nanašajo na telesne hibe ali
bolezni: npr. šepavec, slepec, škilavec, kuga, grintavec, krastavec.
5. Dosti bogatejše je besedišče, ki prezirljivo ali kako drugače žaljivo
govori o telesnih in duševnih lastnostih ali obnašanju dotične osebe. Ta
imena so se uporabljala pogosteje in jih je zmerjalec brez večjega pomišljanja
vrgel sobesedniku naravnost v obraz. Npr.: krmežljavec, ušivec, kuštravec,
slinavec, trebušnik, vampež, klepetulja, blebetalo, nadutež, širokoustnež,
lenoba, opankar, opravljivec, pobalin, nosljač, dolgovratež, jecljač, pijanec,
pankrt, dolgočasnež, neotesanec, teslo, norec, počasnež, dolgin, smrkavec,
smrdljivec, lovec na predpasnike.
6. Nekaj posebnega so bile zmerljivke, ki so označevale duševno šibkost
nasprotnika: trotel, mungo, trulo, trololo, kokelj, kokolore, gugl, tep,..
7. Pogosto so uporabljali določena krstna, družinska, ljudska ali poklicna
imena, ki so prevzela prezirljiv pomen in so se uporabljala kot zmerljivke.
Neumno osebo so tako pogosto prekrstili v Uršulo, Gertrudo, Gregorja, Pavla,
Jakoba, Leonharda ali pa so jo naredili za solarja, financerja, biriča
ali carinika, pelarja (Poljančan), cigajnarja, šibrarja (izdelovalec sit),..
8. Obstajale pa so tudi zmerljivke, ki so se sicer uporabljale, katerih
originalni pomen pa je počasi utonil v pozabo. Npr.: ’Pahta mula’ (verjetno
neke vrste Pehta), ’beštia’, ’pumprnigl’ (verjetno majhna, neznatna osebica),
’pugnvišel’ (nekdo, ki ni poznal pred ničemer spoštovanja), ’lundra’, ’aršpakra’,
’buba’, ’kruspa’ (predvsem za robate ženščine),..
www.gottschee.de
Kazalo
|