Wilhelm Tschinkel, Gottscheer Volkstum, Ljudska izročila Kočevske, Koroška, ob Veliki noči, 1931.

Prevod: Čero Justina, Vesna Mislej, Igor Mislej - V Kočevju, 1995.


ČUDEŽNE KORENINICE


57. Koreninice za spanje

Neki kmet iz Mlake pri Kočevski Reki je šel pozno jeseni iz Kočevja proti domu. Ubral je bližnjico skozi gozd. Sredi gozda, malo stran od poti je naletel na medveda, ki je, glej čudo, hlastno in z velikim užitkom glodal neko koreniko. Možakar je bil radoveden, kaj je to za ena korenina, pa je, ko se je medved odstranil, tudi sam obliznil in požvečil korenino. Nato je hotel nadaljevati svojo pot, vendar ga je nenadoma prevzel tako težak, nepremagljiv spanec, da se je moral uleči na kopico, da bi prespal kakšno urico ali dve. Vmes se je enkrat zbudil in opazil, da je sonce že visoko na nebu. Ker pa je bil še vedno hudo zaspan, se je samo obrnil na drugo stran in spal naprej. Ko se je naslednjič zbudil, si je pomel oči, prijel popotno palico in ves krmežljav in trd odkolovrati proti svoji domači vasi. - V deželi je bila že pomlad, ko se je možakar, ki so ga že imeli za mrtvega, vrnil živ in zdrav. Navedena korenina ga je omamila kot medveda, tako da je na senu prespal celo zimo. Tudi medved se šele spomladi zbudi iz zimskega spanja, medtem pa se večkrat obrne in spi dalje.


58. Nora korenina


Več žensk je nekoč nabiralo gobe v hribu nad Borovcem. Naenkrat so zašle v neko veliko jamo, iz katere niso več znale ven. Ker so vdihavale hlape norih korenin, ki so tam rastle v izobilju, so postale zmedene in tako ob pamet, da niso več našle izhoda. V Borovcu so zastonj čakali na vrnitev žena. Ko je minilo že nekaj dni, so jih šli vaščani seveda iskat v gozd, klicali so jih in glasno trobili z rogovi. Po dolgem iskanju so naleteli na jamo in našli v njej pogrešane ženske vse onemogle in obupane. - Tudi drugi ljudje, ki jim je bil hrib nad Borovcem zelo znan, so zaradi norih korenin često izgubili pravo usmerjenost in se izgubili v gozdu.


www.gottschee.de



Kazalo