Die Gralssucher
Ein Versuch, die deutsche Minderheit in Slowenien wiederzubeleben.
Autorin: Alenka Auersperger, Verlagshaus Modrijan.
In der Zeit nach der Verselbständigung Sloweniens ist im Rahmen nationaler sowie geschichtlicher Aufbruchstimmung und allgemeiner Umwertungen auch die Frage der deutschen Minderheit in Slowenien aufgeworfen worden. Während des Zweiten Weltkrieges wurde diese Minderheit dank gegebener Zeitumstände – durch Begeisterung für den Nazismus von ihr selbst mitbeeinflußt und - heraufbeschwört – der “neuen Ordnung” angeschlossen, die das Dritte Reich nach der Okkupation und Aufteilung des Königreichs Jugoslawien für einen großen Teil des slowenischen Territoriums geschmiedet hatte. Die Angehörigen der Minderheit erhielten die deutsche Staatsbürgerschaft und örtlich wichtige politische Rolle.
Die deutschen Besatzer beschlossen, denjenigen Teil der Minderheit, der auf dem von Italien besetzten Gebiet zurückblieb – vor allem Gottscheer Deutsche –, ins eigene Besatzungsgebiet umzusiedeln. In der Absicht, die Grenzflanke des Dritten Reiches zu stärken, wurde 1941 die Mehrheit der Gottscheer unter deren Zustimmung in die Save- und Brežice-Gebiete umgesiedelt, von wo die slowenische Bevölkerung vorher abgeschoben worden war. Am Ende des Krieges flüchteten viele Neuansiedler vor der vorstoßenden Partisanenarmee gegen Norden, der Rest wurde unmittelbar nach dem Krieg von den jugoslawischen Behörden vertrieben. In Slowenien blieb daher nur ein “Rest des Restes” (Dušan Neæak) der ehemaligen Minderheit.
Nach 1991 ist das Interesse für die Deutschen in Slowenien stark angestiegen. Zuerst wurde im Juni 1991 in Maribor der Verein Freiheitsbrücke (Most svobode) gegründet, bald darauf kam es zur Gründung zweier weiterer Gottscheer Vereine (Gottscheer Altsiedler Verein, Društvo Koèevarjev staroselcev, und Slowenischer Gottscheer Verein Peter Kosler, Slovensko koèevarsko društvo Peter Kozler); es folgten noch andere deutsche Vereine.
Das im Verlagshaus Modrijan erschienene Buch Die Gralssucher. Ein Versuch, die deutsche Minderheit in Slowenien wiederzubeleben erörtert neben historischer Umstände auch die traumatischen Ereignisse in der Vergangenheit der Gottscheer Deutschen und verfolgt ihre Aktivitäten von der Verselbständigung Sloweniens bis in die heutigen Tage. Dabei legt es auch die deren Hintergründe bloß und macht damit einige Dilemmas auf, die zusammen mit dem Interesse für die deutsche Minderheit in Slowenien immer wieder auftauchen.
Die Gralssucher, Alenka Auersperger, Verlag Modrijan
-
- Beiträge: 220
- Registriert: So Feb 12, 2023 6:09 pm
Die Gralssucher, Alenka Auersperger, Verlag Modrijan
Zuletzt geändert von Forum 2002 - 2013 am So Feb 19, 2023 5:21 pm, insgesamt 1-mal geändert.
-
- Beiträge: 220
- Registriert: So Feb 12, 2023 6:09 pm
Re:Iskalci grala, Avtorica: Alenka Auersperger, Modrijan zal
Iskalci grala
Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji.
Avtorica: Alenka Auersperger, Izdala in založila: Modrijan založba, d.o.o.
V obdobju po osamosvojitvi Slovenije se je med množičnim nacionalnim in zgodovinskim prevrednotevanjem sprožilo tudi vprašanje nemške manjšine na Slovenskem. Med drugo svetovno vojno je bila ta manjšina po spletu okoliščin, na katere je z navdušenjem za nacizem tudi sama vplivala, priključena »novemu redu«, ki ga je za dobršen del slovenskega ozemlja skovala Nemčija po zasedbi in razdelitvi Kraljevine Jugoslavije. Pripadniki manjšine so dobili nemško državljanstvo in lokalno pomembno politično vlogo.
Nemški okupator je sklenil, da del manjšine, ki je ostal na italijanskem območju – predvsem kočevske Nemce – preseli na svoje zasedeno ozemlje. Da bi utrdili obmejno stranico nemškega rajha, so leta 1941 večino Kočevarjev ob njihovi privolitvi preselili na posavsko in brežiško-bizeljsko območje, od koder so prej izgnali slovensko prebivalstvo. Ob koncu vojne so številni novi naseljenci pred prodorom partizanske vojske pobegnili proti severu, preostali del pa so jugoslovanske oblasti takoj po vojni izgnale. Na Slovenskem je tako ostal le »ostanek ostanka« (Dušan Nećak) prejšnje manjšine.
Po letu 1991 se je zanimanje za Nemce v Sloveniji močno povečalo. Najprej je bilo junija 1991 registrirano mariborsko društvo Most svobode, kmalu zatem sta nastali še dve kočevarski društvi (Društvo Kočevarjev staroselcev in Slovensko kočevarsko društvo Peter Kozler) ter druga nemška društva.
Knjiga Iskalci grala. Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji, ki je izšla pri založbi Modrijan, se ob zgodovinskih okoliščinah ustavi pri travmatičnih dogodkih iz preteklosti kočevskih Nemcev in sledi njihovi dejavnosti od osamosvojitve Slovenije do današnjih dni. Pri tem razkriva tudi zakulisje in tako odpira nekatere dileme, ki nastajajo ob zanimanju za nemško manjšino v Sloveniji.
Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji.
Avtorica: Alenka Auersperger, Izdala in založila: Modrijan založba, d.o.o.
V obdobju po osamosvojitvi Slovenije se je med množičnim nacionalnim in zgodovinskim prevrednotevanjem sprožilo tudi vprašanje nemške manjšine na Slovenskem. Med drugo svetovno vojno je bila ta manjšina po spletu okoliščin, na katere je z navdušenjem za nacizem tudi sama vplivala, priključena »novemu redu«, ki ga je za dobršen del slovenskega ozemlja skovala Nemčija po zasedbi in razdelitvi Kraljevine Jugoslavije. Pripadniki manjšine so dobili nemško državljanstvo in lokalno pomembno politično vlogo.
Nemški okupator je sklenil, da del manjšine, ki je ostal na italijanskem območju – predvsem kočevske Nemce – preseli na svoje zasedeno ozemlje. Da bi utrdili obmejno stranico nemškega rajha, so leta 1941 večino Kočevarjev ob njihovi privolitvi preselili na posavsko in brežiško-bizeljsko območje, od koder so prej izgnali slovensko prebivalstvo. Ob koncu vojne so številni novi naseljenci pred prodorom partizanske vojske pobegnili proti severu, preostali del pa so jugoslovanske oblasti takoj po vojni izgnale. Na Slovenskem je tako ostal le »ostanek ostanka« (Dušan Nećak) prejšnje manjšine.
Po letu 1991 se je zanimanje za Nemce v Sloveniji močno povečalo. Najprej je bilo junija 1991 registrirano mariborsko društvo Most svobode, kmalu zatem sta nastali še dve kočevarski društvi (Društvo Kočevarjev staroselcev in Slovensko kočevarsko društvo Peter Kozler) ter druga nemška društva.
Knjiga Iskalci grala. Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji, ki je izšla pri založbi Modrijan, se ob zgodovinskih okoliščinah ustavi pri travmatičnih dogodkih iz preteklosti kočevskih Nemcev in sledi njihovi dejavnosti od osamosvojitve Slovenije do današnjih dni. Pri tem razkriva tudi zakulisje in tako odpira nekatere dileme, ki nastajajo ob zanimanju za nemško manjšino v Sloveniji.